STARANJE JE BIOLOŠKI PROCES, KI SE ODRAŽA KOT POSTOPNO SLABŠANJE FIZIOLOŠKIH FUNKCIJ ORGANIZMA, KAR ZMANJŠUJE NJEGOVO SPOSOBNOST VZDRŽEVANJA RAVNOVESJA V TELESU, S TEM PA POVEČUJE OBČUTLJIVOST NA SPREMEMBE. GRE ZA KOMPLEKSEN IN ŠE NE POVSEM RAZUMLJEN SPLET POJAVOV, KI VPLIVAJO NA ORGANIZEM V ODRASLI DOBI ŽIVLJENJA IN SE NA KONCU ZAKLJUČIJO S SMRTJO.
(WIKIPEDIJA, 2021)
Entropija je tako znanstveni koncept, kot tudi izmerljiva fizikalna lastnost. Največkrat jo srečamo v povezavi z neurejenostjo sistema, naključnostjo ali negotovostjo.
Ob predpostavki, da je vesolje izoliran sistem, se po drugem zakonu termodinamike njegova entropija kontinuirano povečuje. Narava torej teži k entropiji in vzpostavitvi ravnovesja, to je stanja v katerem se lastnosti sistema s časom ne spreminjajo. Ko je ravnovesje vzpostavljeno, je entropija največja.
Preprost primer večanja entropije je travnik. Če želimo imeti urejeno travo jo moramo redno kositi in tako vlagati svojo energijo. Travnik prepuščen sam sebi teži k neurejenosti in vzpostavitvi ravnovesja.
Ker smo tudi ljudje del vesolja, na nas vplivajo osnovni termodinamični in fizi- kalni zakoni.
S staranjem se entropija sistema oz. nered povečujeta, česar ne moremo pre- prečiti, lahko pa vplivamo da proces upočasnimo. Velja, da vedno ko imamo neče- sa preveč, imamo nečesa drugega premalo. In obratno. Če želimo torej zmanjšati nered, moramo povečati red.
To pa lahko naredimo le z zavestnim delom naših možganov, kateri nam omogočajo preko učenja večati kompleksnost in urejenost.
Učenje pa ne more biti uspešno brez primerne pozornosti, vloženega časa in dovoljšne energije. Dober primer tega so otroci, kateri si z vidno igrivostjo in lahkotnostjo zapomnijo in se naučijo veščin, v katere odrasli vložimo bistveno več truda. Gibe izvajajo premišljeno in zavestno, ter se popolnoma zatopijo v to, kar počnejo. Lahko si samo predstavljate koliko truda bi morali vložiti, če bi se želeli na novo naučiti npr. pisati. Pri otrocih pa izgleda ta proces čisto spontan.
Tempo življenja nas sili v uporabo podzavestnega dela uma, v pomanjkanje časa in površnost. Ustvari nam idealne pogoje za pospešeno rast entropije in neurejenosti, ter neučinkovite rabe naše energije. Mišice postanejo zakrčene (ker smo neprestano napeti); izgubimo nadzor nad usklajenostjo daljšanja in krajšanja mišic. Rezultat so bolečine in neprijetni občutki.
Očitno je, da se brez tega, da se upočasnimo ne moremo kvalitetno učiti in povečevati potrebnega reda v našem življenju. Pravijo, da starost ni lepa. S primerno spremembo podzavestnih vzorcev pa je lahko!