Kam tako hitimo in zakaj nikoli nimamo časa? Kako to, da so se včasih ljudje dnevno družili, zdaj pa komaj najdemo čas za kratek sms?
Morda ste si že kdaj zastavili podobna vprašanja. Večkrat sem že premleval o podobnih temah, pa nisem našel zadovoljivega odgovora.
Mimo dejstva, da imamo dandanašnji energije v izobilju ne moremo. Posledica tega je, da z njo ne ravnamo racionalno. Podobno opažam tudi pri hrani in potrošništvu nasploh. Potrebujete 100 jajc? Ni problema, v trgovini se lahko kupi vse. Še v otroštvu mojih staršev, ki so z zadnjim vlakom ujeli pomanjkanje izobilja, to ni bila samoumevna reč. Jajc je bilo toliko, kolikor so jih znesle domače kokoši. Zato so morali z njimi skrbno in premišljeno ravnati.
Logična posledica pomanjkanja izobilja hrane je pomanjkanje energije. Tako so bili ljudje prisiljeni skrbno premisliti kaj in kako bodo počeli in še to s čimmanj napora. Niso si mogli privoščiti “energetskega razsipništva”. Kolikor energije je ostalo, so jo porabili za pridelovanje hrane. Čas kot ga poznamo danes je za njih igral sorazmerno marginalno vlogo.
Prihod elektrike in strojev pa je to korenito spremenil. Vse pomembnejšo vlogo je igral čas, zakaj večji izkoristek le-tega je pomenil več opravljenega dela, to pa je pomenilo večji zaslužek in dvig standarda. Ekonomičnost gibanja tako ni bila več prioriteta. Človek si je lahko privoščil goljufanje občutenja signalov iz telesa, saj ni bil več odvisen od njega za preživetje. Postajal je čedalje bolj odtujen, pozornost pa se je počasi in vztrajno selila iz telesa v um. Senzorno motorna amnezija je postala naš stalni spremljevalec.
Ko pogledamo današnjo družbo, lahko opazimo njeno površinskost. Zasužnjajo nas ekrani in materialne dobrine, osebnostna rast in čutenje telesa pa je domena spiritualistov.
Razumevanje filozofije metode AEQ in predvsem vaje, nam lahko povrnejo občutek za lastno telo in pomagajo zmanjšati senzorno motorno amnezijo. Ko nam telo z bolečino jasno sporoča da spremenimo to kar nas moti, ovira, ogroža ali omejuje, bomo njegov impulz prej zaznali, se zavedali vzroka in ukrepali. Z zavedanjem tega lahko postopoma spreminjamo svoje navade in tako odpravimo kronične težave in/ali bolezni ki nas pestijo.
Za vsako spremembo so potrebni čas, energija in pozornost. S prevzemanjem odgovornosti za svoje življenje lahko omejimo količino in obseg informacij s katerimi smo dnevno bombardirani. S tem bomo pridobili nekaj časa in pozornosti za spreminjanje samih sebe. Odrecimo se kratkotrajnemu užitku v zameno za dolgoročno zadovoljstvo.