Leta 1687 je Isaac Newton v svojem delu Principia Mathematica Philosophiae Naturalis predstavil osnovne tri fizikalne zakone gibanja teles.
Zadnji od njih je zakon akcije-reakcije, ki pravi, da če prvo telo deluje na drugo telo z neko silo – akcijo, deluje to telo nazaj na prvo z enako veliko, a nasprotno usmerjeno silo – reakcijo.
Par primerov:
- Ko s stopalom stopimo na tla in ga zakotalimo proti prstom, se z njimi odrinemo od podlage, ki z nasprotno in enako silo deluje na prste. Če se podlaga ne umakne, se lahko pomaknemo naprej,
- pri veslanju lopatice vesla delujejo s silo na vodo v smeri nazaj. Reakcija vode deluje preko vesla nazaj na čoln, ki se s tem premakne naprej.
- podobno kot veslo v vodi, deluje propeler na zrak, ki se premika v nasprotni smeri letenja in povzroča nasprotno silo na letalo, ki mu omogoča potisno silo oz. vzgon.
Vpliv tretjega Newtonovega zakona lahko ob primernem vložku pozornosti opazimo tudi pri AEQ vajah. Če potegnem analogijo z vajo dihalni lok hrbta: ob vdihu – akciji bi se moral napeti ledveni del hrbta, ki omogoča, da se lahko čimbolj podaljšamo po sprednji strani in tako omogočimo kar največjo amplitudo povečanja prsnega koša za vdih. Obenem pa se mora sprostiti trebuh – reakcija za lažji pomik trebušne prepone proti medenici. Primer ni opisan v podrobnosti, toda dovolj, da lahko razumemo osnovni princip.
Poznavanje le-tega doda AEQ vajam nianse, ki nam omogočajo povečevanje zanimanje in pozornosti za izvajanje giba oz. vaje. Viša se potreba po učenju in raziskovanju giba.
Pri zgoraj orisanem primeru lahko zato izluščimo podrobnosti, ki bi ob izvajanju vaje na “horuk” ostale skrite. A ravno ti opaženi detajli nam omogočajo spremembe, ki lahko precej spremenijo naše življenje. Zavedanje opisovanega zakona mi je omogočilo, da sem pri tej vaji opazil, da ob izdihu-akciji, torej obratnem gibu od opisanega, približno na treh četrtinah napnem hrbet, kar pa seveda ni več skladu z zakonom.
To pa mi omogoča, da razmišljam o vzrokih za neprimerno kontrakcijo mišic hrbta in ledvenega dela hrbta.
Iz zakona akcije – reakcije lahko potegnemo še eno vzporednico in ta je urejenost giba. Ko smo znotraj okvirov zakona je tudi gib bolj urejen, zato ga občutimo kot prijetnega, lažjega, zato ga tudi raje izvajamo. Bolj urejen gib pa vodi do višje kompleksnosti giba in nam omogoča zmanjševanje entropije.
Z zavestno uporabo zakona akcije in reakcije se izboljša prenos naučenega pri vajah v ostalo gibanje, delo in šport. Lažje razumemo vzroke in razloge za izboljšano izvedbo gibov, zato lahko to znanje prenesemo tudi na druga področja svojega življenja. To pa je zelo pomembna prednost AEQ metode.